Vibracijsko samozdravljenje – živila
Čas branja: 6 min Biološke učinkovine
Gradniki telesa skozi zaužita hranila popravljajo in krepijo tkiva celotnega organizma. Tega ne more nadomestiti nič drugega kot skrb, da zaužijemo to kar telo potrebuje kot zidake in aktivatorje vitalnih procesov. Važno je, da ne jemo preveč, oziroma čim se par dni prenajedamo, da sledi temu tudi par dni rahle abstinence od hrane. Telo potrebuje dovolj naravnih antioksidantov v obliki surove zelenjave, ki je obenem vir encimov za katalizatorsko aktivacijo samozdravilne telesne biokemije. Potem pa še naravni C, D, A, E, B in ostali vitamini in minerali.
Umetni in naravni
Umetni vitamini in minerali nimajo enake vloge v telesu kot naravni, ker jih telesna presnova drugače obravnava kot razporejene v hrani in živilih skupaj še z drugimi biološkimi učinkovinami, ki pomagajo pri predelavi in vsrkavanju. Še posebej kadar so minerali zgoščeni v multivitaminski obliki, pa so lahko tudi neželeni, ker lahko medsebojno zreagirajo. Na primer anorganska oblika kalcijevih in železovih ionov v krvi, ki se ne morejo dovolj hitro porabiti, ker jih pride preveč naenkrat, deluje kot OKSIDANT in oksidira ali uničuje krvne, žilne in tkivne celice.
Nevarne mešanice živil
Enako je pomembno, da tudi v smutijih ne zmešamo prav vsega skupaj, ker se biološke učinkovine lahko razvrednotijo v škodljivo, oksidirano obliko, ki v prebavilih zavre in se ne počutimo dobro. Telesu veliko bolj koristi vsako uro dve nekaj od tega, ne pa vse isti hip. Na primer jabolko se nikakor ne sme mešati s surovo rdečo peso. Boljše je, da pripravljamo smuti iz sadja posebej in iz zelenjave posebej. Med miksanjem se v stiku z rezili poveča temperatura in lahko sproži medsebojno oksidacijsko reakcijo.
Antioksidantne začimbnice
Tudi zdravilne antioksidantne začimbnice kot so cimet, kardamom, komarček, janež, klinček, črna kumina in druge raje uživamo vsakih par ur ločeno, kot pa vse naenkrat. Tako iz vsake izvlečemo največ. Ko prva da svoje učinke, je na vrsti druga za vzdrževanje in aktivacijo vitalnosti. Zeleno listne antioksidantne začimbnice kot so bazilika, origano, majaron, timijan in druge pa prav tako v terapevtskem uživanju ne pomešamo vseh skupaj.
Surove aminokisline
Za terapevtsko uživanje antioksidantnih začimbnic jih pojemo ločeno od obrokov. Tudi v pripravljenih jedeh, vendar v stiku z vročino delujejo drugače kot v surovi obliki. Surove ohranijo bistvene encime, ki so zgrajeni iz beljakovin in se pri kuhanju zakrknejo kot vidimo pri jajcu. Telo pa potrebuje surove aminokisline za znotrajcelično sintezo GLUTATIONA, ki je najmočnejši antioksidant v telesu. Iz jeter očisti vsa zdravila in trdovratne strupe, ki so se nabrali in se niso mogli predelati in izločiti.
Preproste zeliščne tinkture
Iz enakega razloga tudi tinktur ne uživamo v prevelikih mešanicah zdravilnih zeli. Postanejo lahko agresivne in oksidirajo tkiva namesto antioksidantne zaščite. V žrelu pa lahko uničijo sluznico, ki postane občutljiva. Komur se je to že zgodilo, jo lahko pozdravi s silicijevim gelom oziroma uživanjem prosa, ki ima veliko silicija. Žlico silicijevega gela zaužijemo kot zadnje pred spanjem. Čez dan ali pa ponoči pa pijemo požirke žlice silicijevega gela v kozarcu vode.
Po kosilu pavza
Pri uživanju hrane tudi ne pomešajmo skupaj preveč različnih vrst. Le na kakšnih praznovanjih je dopustno pojesti kompleten obrok, navrh pa še sladico, kavo, sadje, sladoled in morda še kakšno dobroto, vse v eni potezi. Različna hrana rabi različne prebavne encime in v želodcu lahko zavre, kadar preveč vsega pomešamo skupaj. Pri dnevnih obrokih raje vsake 3-4 ure pojemo druge vrste hrano kot pa preveč pomešano. Na primer takoj po ribah uživati sladico je zelo neugodno za zdravje.
Preveč beljakovin
Beljakovine imajo boljši izkoristek, kadar jih uživamo skupaj z nekaj ogljikovimi hidrati. Tako je manj beljakovinskega odpadka, ki je za telo obremenilen in je povezan z rakotvornimi dušikovimi spojinami. Znane so za hujšanje ugodne diete, ki ločujejo beljakovine in ogljikove hidrate tako da se enkrat uživa meso s solato, drugič pa krompir z zelenjavo. S tem je vse v redu, če ne pretiravamo z beljakovinami. Če jih pojemo naenkrat preveč, telo ustvari precej nepredelanih in zakisanih presnovkov.
Industrijska hrana
Hrana naj bo pripravljena neposredno iz živil, s čim manj konserv in drugih industrijsko pripravljenih omak, paštet, namazov, salam, napolitank, keksov in sadnih jogurtov, ki so pravzaprav narejenih iz zgoščenih marmelad. Konservansi škodujejo tudi naši črevesni flori, včasih pa so za telo deloma toksični, še posebej v večjih količinah. Jetra jih morajo predelati, kjer porabljajo telesni GLUTATION kot najboljši zaščitni antioksidant, ki ga potem lahko primanjkuje še za druge pomembne vitalne procese.
Ingver, kurkuma, čili
Pred ali po obroku zaužijemo četrt čajne žličke bio mešanice v prahu ingver, kurkuma in čili za spodbudo prebave beljakovin (ingver), ogljikovih hidratov (kurkuma) in maščob (čili). V steklenem kozarcu za vlaganje zmešamo 2 veliki žlici KURKUME, 1 žlico INGVERJA in ščepec čilija. Premešamo in pretresemo, presujemo v manjši steklen kozarec na zapiranje in povijemo z alu folijo ali papirjem, da ne pride zraven svetloba, ki zmanjša učinkovitost KURKUME. Ta mešanica tudi zavira vnetni COX encim in je pravi eliksir za odpravo tihih vnetnih žarišč v telesu. Imenuje se ‘Sveta trojica’, ker deluje kot antioksidant, zaviralec vnetja in surova encimska moč.
Manj pšeničnega glutena
Pšenični GLUTEN je najbolj agresiven od vseh vrst glutena v raznih žitih. Velike molekule ‘glutinina’ so v glutenu vezane na ‘gliadin’, ki je imunotoksičen protein. Poškoduje črevesno sluznico in razmakne črevesne celice ali ‘kolonocite’, tako da neprebavljeni ostanki hrane, toksini in mikrobi neželeno prehajajo v krvni obtok. Tudi če nimamo občutljivosti na GLUTEN ali pa avtoimunsko bolezen celiakija z alergijo na pšenico, je manj zaužitega GLUTENA zdravilo za preprečevanje in lajšanje kroničnih degnerativnih bolezni vseh vrst.
1/3 surove hrane razkisa
Črevesje podpremo z uživanjem 1/3 surove zelenjave na 2/3 kuhane in pečene hrane. Tako razkisamo telo. Zelenjava ima veliko VLAKNIN in manj ogljikovih hidratov. Topne VLAKNINE so kot so v poru, cvetači, brokoliju, korenju, gomolju zelene, kolerabi, belem fižolu, grahu, sladkem krompirju, chia in lanenih semenih so hrana za črevesne celice ali ‘kolonocite’. VLAKNIN telo ne prebavi, so pa hrana za pravilno izgorevanje v dihalnih mitohondrijih črevesnih celic ali ‘kolonocitov’. Črevesje se odziva zelo hitro, na dnevni ravni kaj pojemo.
Stop puščanje črevesja
Z dovolj VLAKNIN nastajajo ugodne sestavine za zatesnitev črevesnih celic, da se sindrom ‘puščajočega’ črevesja pomiri. Tako črevesna godlja NE pronica več v krvni obtok. Samodejno pa se ustvarja zdrava črevesna flora, ker pravilna presnova črevesnih celic podpira njihovo delovanje. Duši pa patogene bakterije, ki imajo ravno obratno pot presnove in so avtomatično zaustavljene. Naenkrat imamo več energije, manj vnetja in bolezni bežijo proč od nas. Zelenjava ima poleg topnih še veliko netopnih VLAKNIN, te pa ustvarjajo volumen blata za zdravo odvajanje na dnevni ravni. Za manj strupenih presnovkov maščob v telesu, ki so končni sprožilci okvare mitohondrijev in zametkov bolezni uživamo prave maščobe.
Maščobni toksini
Večkrat nenasičene omega-6 maščobne kisline kot je prevladujoča LINOLNA ali ‘LA‘ v semenskih oljih ustvarjajo maščobne toksine 4-HNE in OαβUA.
* Semenska olja zmanjšamo na 10 gramov dnevno.
* Toliko ‘LA‘ telo potrebuje za tvorbo arahidonske maščobne kisline in tvorbo mediatorjev VNETJA ali ‘eikozanoidov’ kot so prostaglandini, levkotrieni in tromboksani.
* Več kot 10 gramov LINOLNE maščobne kisline ali ‘LA‘ dnevno ustvarja nevarne PRESEŽKE maščobnih toksinov 4-HNE in OαβUA, ki telo na mikro ravni poškodujejo.
* Sprožajo neželena mikro-biološka žarišča, ki se sčasoma razvijejo v bolezni vseh vrst.
β-alanin je protistrup
Presežki ‘LA‘ poškodujejo tudi mitohondrijski 4-glicerid KARDIOLIPIN, ki ga je največ v celicah SRCA. V srcu je 5x več dihalnih mitohondrijev kot v vseh drugih celicah.
Aminokislina β-alanin zavira tvorbo 4-HNE maščobnih toksinov tako da skupaj z aminokislino histidin tvori v telesu zaščitni mesni dipeptid KARNOZIN.
