Elektroterapija z električnim skatom
Čas branja: 4 min Omrtvičenost ribičev
Prva naravna elektroterapija je že pred tremi tisočletji pomagala ljudem pri lajšanju mnogih težav in bolečin. Ribiči so v mrežah ujeli tudi električnega skata in v stiku roke z njegovo elektriko je bila roka pogosto omrtvičena za nekaj časa. To je pomagalo tudi pri bolečinah v nogah, bolečine in otekline v stopalih zaradi putike in pri glavobolu. Že takrat so bolehali za putiko. Zaradi neuravnoteženega uživanja beljakovin, obremenitev stopal zaradi nepravilne obutve in slabše cirkulacije so imeli ljudje že takrat boleče in otečene noge z viškom sečne kisline v stopalih, kolenih in komolcih.
Prva medicinska knjiga
To je zapisal rimski zdravnik dr. Scribonius leta 46 pred našim štetjem v svoji knjigi z naslovom ‘Compositiones Medicae’. Medicinska knjiga dr. Scribonius je prva uradna zabeležba elektroterapije z električnim skatom v medicinski literaturi. ‘Za vse vrste putike je treba, ko se začne bolečina, položiti pod noge živega črnega skata. Bolnik mora stati na mokri obali, ki jo obliva morje. Noge mora imeti na skatu in to vse dokler nista omrtvičena celo stopalo in noga do kolena. To odvzame trenutno bolečino in odvzame bolečino tudi v prihodnje,’ je zapisal.
Zdravljenje glavobola
Za glavobol pa je podobno: ‘Glavobol četudi je kroničen in neznosen, bo odstranjen in ozdravljen za vedno z živim skatom, ki je položen na mesto, kjer je bolečina vse dokler bolečina ne preneha. Brž ko se začuti omrtvičenost, je treba skata odstraniti, sicer koža na tem mestu izgubi sposobnost občutka. Dr. Scribonius je še zapisal, da je treba imeti pri roki več skatov, ker prvi pogosto še ne zaleže. Z elektroterapijo z električnim skatom so v uradni medicini zdravili tudi hemeroide ter epilepsije in depresije. Neuradno pa so si ljudje pomagali z električnim skatom pri skoraj vseh boleznih.
Še v srednjem veku
Klinična uporaba električnega skata se je nadaljevala še v 16.stoletju, omejena je bila na obmorske kraje. Kasneje je zdravljenje z električnim skatom nadomestila elektrifikacija s statično elektriko v električnem kolovratu, ki je bil v več različicah predstadij prve prave elektroterapije, imenovane induktorium (induktor). Narava je v električne ribe vgradila pravo električno centralo, ki deluje skozi električne celice ali elektrocite. Električne ribe v elektrocitih aktivno proizvajajo lastno električno polje za navigacijo, iskanje plena in sporazumevanje, močne razelektritve pa so za obrambo.
Električni organ
Električne celice v električnem skatu so prilagojene mišične celice ob trupu in škrgah. Na eni strani so gladke, posejane z živčnimi vlakni oziroma receptorji samodejnega ali vegetativnega vzburjenja v primeru nevarnosti. To so holinergične sinapse za živčni prenašalec acetilholin kot sporočilno molekulo za aktivacijo električnega obrambnega sunka. Prenašalne beljakovinske molekule izčrpavajo iz elektrocitov natrij in kalij in ustvarjajo v elektrocitih negativni električni potencial do -80mV. Po živčni stimulaciji spodbujevalnih nevronov v primeru nevarnosti nenadoma vdre na gladki strani v elektrocite natrij, zato pride do spremembe električnega potenciala in do električnega sunka.
Bioelektrarna
Električni skat ima okoli 6000 elektrocitov, ki so vezani skupaj kot baterije. Vsak elektrocit ustvari okoli 10V, skupno je potencial električnega polja 1.000V in tok 50A. To lahko že ogroža življenje človeka, zato so za elektroterapijo uporabljali črnega električnega skata, ki v svojih elektrocitih ustvarja do okoli 20V električne napetosti. Elektrosenzorske ribe kot so morski pes, delfin in som pa imajo samo radarske elektromagnetne senzorje za tipanje ovir in plavanje v kalni vodi, ne proizvajajo pa lastne elektrike tako kot prave električne ribe, kamor spada tudi električna jegulja.
Elektroterapija
Več kot dve tisočletji so ljudje izkoriščali zdravilno moč električnega skata. Ta lahko proizvede do 300 električnih udarcev na sekundo, kar je ravno prav za terapevtske učinke. Elektroterapija Zaper Vitastas s svojim frekvenčnim območjem do 300 Hz posnema električne sunke električnega skata. Ustvarja tudi primerljivo električno napetost in s tem moč električnih sunkov zdravilnih skatov. Elektroterapija Zaper Vitastas se dela z oprijemom karbonskih sond skozi akupresurne točke v dlaneh, od koder se blagodejni električni tokovi razširijo skozi celotno telo vse do stopal.
